Center za politično opolnomočenje

Kdo smo

Center Poliskop izvaja aktivnosti na področjih, ki prebivalcem omogočajo uspešno vključevanje v politično življenje in dvig kakovosti političnega udejstvovanja. S pojmom opolnomočenje imamo v mislih pridobivanje znanja, izobraževanje in ciljno usposabljanje, zato so naše storitve zasnovane tako, da so dostopne in namenjene širokemu krogu ljudi. Novo, sodobno in predvsem razumljivo politično izobraževanje je neizogibno potrebno za oblikovanje novih misli in delovanja v skupnosti.

Ideja o političnem opolnomočenju je nastala iz paradoksa, s katerim se soočamo zadnja leta.

Na eni strani je prišlo do neverjetnega porasta pomena politike v naših življenjih, na drugi strani pa do upada zanimanja za politiko in zavračanja kakršnega koli učenja o njej. Ta paradoks je prisoten tako pri posameznikih kot pri političnih strankah in na vseh ravneh oblasti. Priča smo vse večji brezčutnosti, otopelosti in pomanjkanju konkretnega namena in ideje, ki bi nas vodila pri političnem udejstvovanju. Posamezniku je treba povrniti smisel in zaupanje v bistvo političnega življenja.

Komu lahko koristimo?

  • Vsi člani družbe bi morali pridobiti osnovna politična znanja in veščine neodvisno od tega, ali se želijo kontinuirano ali poklicno ukvarjati z aktivizmom oziroma politiko. Zakaj? Četudi se mi ne ukvarjamo s politiko, se politika ukvarja z nami. Na političnem področju se sprejemajo zakoni in drugi predpisi, ki so zavezujoči za vse. Prav tam se odloča o razporeditvi našega denarja in njegovi porabi, ki mora biti namenjena doseganju najvišjega možnega življenjskega standarda.

    Vsak starš se lahko znajde v položaju, ko se načrtuje ali izvaja izobraževalna reforma, ki škodi interesom njegovih otrok. Vsak študent katere koli znanosti ali umetnosti lahko pride v tak položaj s spremembami v visokem šolstvu. Vsakemu kmetu lahko javna oblast ogrozi naravno okolje, potrebno za kakovostno pridelavo, ali spremeni pravila trga v korist konkurence, ne glede na kakovost pridelave. Vsi smo odvisni od odločitev, sprejetih na področju zdravstvenega, socialnega in pokojninskega zavarovanja, trga dela, varnosti ...

    Tudi spremljanje medijskih informacij o politiki ali udeležba na periodičnih volitvah nam ne bo pomagala pri varovanju naših interesov, če informacij ne bomo znali »razvozlati« (kdo so zainteresirani akterji, kakšni so njihovi motivi, nameni in medsebojni odnosi, kdo je komu zaveznik in kdo nasprotnik ...), niti ustrezno razmejiti, koga volimo (kdo je za katero področje pristojen, kakšna pooblastila ima, katere predpise mora upoštevati in kako se ti predpisi sprejemajo...).

    Zato tudi načeloma apolitični posamezniki nimajo privilegija, da bi to res bili, če želijo učinkovito ščititi in uresničevati svoje interese in vrednote.

  • Nekateri med nami želijo aktivno nadzorovati, sprožati in usmerjati družbene in politične procese, pri tem pa ostati zunaj položaja formalnih nosilcev zakonodajne in izvršilne oblasti. Gre za civilne aktiviste, ki lahko delujejo na najrazličnejših družbenih področjih. Združujejo se okoli različnih interesov in vrednot.

    Nevladne organizacije lahko delujejo na področju varstva in razvoja otrok in mladine, starejših oseb, oseb s posebnimi potrebami, narodnih, verskih, rasnih, spolnih in drugih manjšin, varstva okolja, naravne in kulturne dediščine ter živali. Sindikati se ukvarjajo z varstvom socialnih in delavskih pravic zaposlenih v različnih sektorjih in panogah gospodarskih in drugih dejavnosti, strokovna združenja z izboljševanjem poklicnih standardov in dosežkov, zadruge pa z varovanjem interesov proizvajalcev različnih dobrin oziroma ponudnikov različnih storitev. Verske skupnosti pridigajo svoje nauke in varujejo pravice svojih pripadnikov do veroizpovedi ter se posvečajo humanitarnim in kulturnim dejavnostim, narodnostne organizacije pa varujejo pravico svojih pripadnikov do uporabe lastnega jezika in pisave ter ohranjanja tradicije in izboljšanja kulture.

    Področja delovanja združenj in organizacij so pestra. Kljub temu jih druži potreba po poznavanju institucionalnega okvira, v katerem delujejo, in orodij, ki jih imajo na voljo za uresničitev svojih interesov (referendum, ljudska zakonodajna iniciativa, kampanje, protesti...). Poznati morajo sektorsko politiko, ki se izvaja na njihovem interesnem področju in akterje, s katerimi imajo podobne ali nasprotujoče si interese. Prav tako jim pri udejstvovanju koristijo pogajalske, medijske in druge veščine javnega nastopanja.

  • V vsaki družbi so ljudje, ki želijo na najbolj neposreden način sodelovati pri oblikovanju in izvajanju zakonov in politik v praksi, bodisi kot člani ali funkcionarji v političnih strankah bodisi kot neodvisni kandidati. Naš Inštitut še posebej podpira vse tiste, ki se želijo neposredno vključiti v politiko in kandidirati na volitvah. Zanje pripravimo poseben program, s katerim zmagajo na volitvah. Prav tako svetujemo, kako mandate in politiko udejanjati v praksi. Naša izobraževanja so pripravljena tako za tiste, ki svoje funkcije opravljajo prostovoljno, kot za tiste, ki se poklicno ukvarjajo s politiko na vseh ravneh oblasti.

    Ne glede na to, kateri kategoriji pripada, se lahko posameznik uspešno ukvarja s politiko le, če dobro pozna politični sistem: vertikalno delitev oblasti (delitev pristojnosti med višjimi in nižjimi organi oblasti, od lokalne samouprave, prek poddržavne ravni oblasti v nekaterih državah, do državne ravni in Evropske unije v državah članicah in kandidatkah), horizontalna delitev oblasti (delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno ter razmerja med njimi v različnih sistemih), notranje-strankarski sistemi (organizacija in način delovanja strank kot ključnih akterjev političnega delovanja), volilni sistem (institucionalni mehanizem prenosa volilnih glasov v kadrovsko sestavo izvoljenih oblasti), politične scene (število, razmerje moči in medsebojni odnosi strank in koalicij znotraj izvoljenih oblasti, kot tudi nihanje števila glasov, ki jih prejmejo na različnih ravneh in na različnih območjih), »politični kompas« (sistemi vrednot in idej, ki jih zastopajo različne stranke in drugi politični akterji, njihov vpliv na volilno moč in sposobnost tvoriti koalicijo) in drugo.

    Politični akterji morajo seveda glede na osebne strokovne interese poznati tudi ustrezne sektorske politike vsaj v obsegu, kot jih poznajo civilni aktivisti, kar vključuje tudi pogajalske sposobnosti ter veščine medijskega in drugega javnega nastopanja. Vse te segmente znanj je treba praviloma pridobiti ne le na ravni lastne politične skupnosti, ampak s primerjalnega vidika, najmanj z vidika njihove uporabe na ravni EU.

Kontaktirajte nas

Spoštujemo vašo zasebnost.